Poroka
5.08.2008Jah končno je konec tudi te stvari. Upam, da sem bila v redu priča, moram vprašat bratranca, če je bil zadovoljen z mano, čeprav se mi zdi, da ne. 
Moram se pozanimat.
In kako je bilo?
Mah fajn. Šrangarje sem spravla ob živce, plačati smo morali 750€ ampak, se mi zdi, da sem kar dobro znižala ceno iz 6mio evrov. Lahko bi jo še bolj znižala, ampak se nam je mudil v cerkev.
V cerkvi sem se obnašala korektno in sem bila pridna. Resda sem like 5x zavrtela oči, ampak sem imela glavo obrnjeno proti tlom in lase na očeh, tako da upam, da se ne bo nič videlo na posnetkih. Tudi podpisala sem se lepo in dokaj (ne)čitljivo :) In potem smo tako zaključili ceremonijo in pride k meni ena ženička, k tam kao skrbi za cerkev in tako in mi reče:
Ona: “Sej veš, da moraš dat župniku malo denarja?” ni rekla denarja, ampak eno besedo, k v bistvu pomeni denar.
Jaz: “Ma zakaj pa?”
Ona: “Ker je tako tradicija.”
Jaz: “Aja, to je pa nova…mah nič ne bom dala.” In me tako pogleda, da me je po moje kar poslala k hudiču. Anyway…
Ona: “Se vidi, da ne hodiš k maši.” ona je vidla, ker se nisem nikoli prekrižala in pela nisem nič in po tisti kruh nisem šla, no…
Jaz: “Ja ne ne hodim.” in se je obrnila in šla druge nadlegovati. Sej potem sem zvedla, da je malo duševno zaostala. mah…
Ful mi je bilo pa dobro, da sem vidla Primoža. O.K, ko sem bila majhna like tam do 10 leta starosti, sem skoz preživela dneve pri Simonu (bratranec, ta k se je poročil) in on živi pri moji stari mami na vasi. In sej veste kako je na vasi, vsi otroci skupaj in tako, in pri naši hiši se je vedno zbiral folk. No in jaz sem se vedno igrala s Simonom, Primožem in Tomažem. Jp do 10 leta sem skoz odraščala s fanti (nič čudnega, da sem taka zdaj) No, ampak potem so se naša pota razšla. In sedaj sem vidla Primoža in shit, luškan je kot vedno pa oženjen in njegova žena je fullll simpatična in noseča je. Awwww, cute. In skoz ji je držal roko na trebuhu in jo spraševal, če je vse v redu. Awww. In malo sva govorila in tudi on se ni spremenil, še vedno je prijazen, simpatičen, duhovit…jah dobro smo se vzgojili No, in mi je bilo ful dobro, da sva malo govorila.
No, poroka se je preselila potem v Laško. Ful dobro ti zrihtajo tam, če se kdo namerava poročit, Laško je super. Vsaj po moje…najedli smo se, napili tudi, ceremonija je lepo potekala, ma meni je bilo super.
Potem se je pa začelo…stvari, k so mene spravile ob živce in v žalost in jezo in take.
Imeli smo bend, ma ne me spraševat kako se je imenoval. Bili so trije (luškani) mladi fantje in dve dekleti. Ma meni so bili v redu, anyway. Oni so skrbeli za vzdušje in igrice in to. No in prva stvar k me je razjezila in užalostila (sem si misla ja rub it in) je bila ko je pevka rekla, naj se poljubita ženin&nevesta. Super, kul, itak. In potem reče no zdaj pa naj se poljubijo priče s svojimi najbljižnimi. In jaz tam obsedim kot vreča krompirja. Vsi pogledi name, češ kaj boš zdaj naredila, nimaš nikogar in tako. In potem pride k meni en od benda in mu dam lubčka. Ni panike, super, nimam nič proti. To je bila prva taka.
Potem druga je bila, ko je poročni par zaplesal. Super sta plesala, ampak se je videlo, da se ful trudita in da skor v glavi štejeta korake. Tukaj sem se odločila, da če se kdaj poročim, da bom imela soft glasbo in, da bova plesala objeta in brez korakov, samo skupaj objeta počasne korake, poljub tu in tam in naj se vsi jebejo. Noben plesni tečaj ne bova obiskovala. In potem rečejo v bendu, no sedaj pa naj priči zaplešeta s svojimi najbljižnjimi. In potem pevka reče, da je un od benda k me je prej poljubil na žalost sedaj zaseden….sem si misla, kar mej ga. In sem šla k očiti…in sva plesala tako kot vedno na veselicah. Jah moj oči, ful rada plešem z njim…oči!!!
No, potem sem imela vsega dovolj…v grlo se mi je nasadil cmok in samo malo je manjkalo pa bi se zjokala, samo en bi mi še nekaj rekel, res. Pa sem šla vn iz dvorane in sedet na stole pri recepciji hotela. In tam najdem snemalca. Ful sva se zaštekala, on je meni pravil Alora (ker sem pri šranganju kadar je bilo kaj sem rekla alora) in jaz njemu tudi alora. In sva govorila in tako, in sem pozabila, da je kaj narobe. Po moje če ne bi bilo njega, bi šla vn na klopce in nikoli več stopla v dvorani. Anyway…sem šla nazaj in so se šli ravno eno igrico in reče Simon moje ime in jaz nisem imela blage zakaj se gre in rečem:”Huh?” in mi Primož (ravno pri njemu sem se ustavila, ko sem šla do svojega sedeža) reče da moram it gor in nekaj zapet. Ni panike, sej se sramotim na daily basis. No in pač tam zapojem Moj očka ma konjička dva. Like kot da poznam pesem. No, to je bilo sramotenje Špele take 3.
Take 4 je bilo, ko sem mogla it gor in ujet šopek. Reče pevka pridite gor vsa ledig dekleta. zakaj nisem šla na WC mi ni jasno. Ali pa da bi ostala vsaj pri recepciji? Idiot. In sem šla gor in smo bile samo majhne punčke in jaz in moja mami. Ma sem se počutila kot na sramotilnem stebru. Fak, sem misla, da me bo pobralo, pa ne od sramu, ker sem tam, ampak ker so prou kot da bi mi dajali sol na odprto rano. Razumete? Jah vem, da sem sama, vem, da nimam nikogar, vem, da je tako, boli ful, ampak shit…ni treba zdej. Sej vem, da oni tega ne vejo, kako se jaz počutim ob tem, ampak simpl…boli.
Nisem ujela šopka, jah lahko si mislite, da sem ful razočarana! Prosim, še ta udarec.
In potem sem mogla it na zrak, in sem šla spet tja, ker sem spet našla snemalca in sva govorila in potem so mi prišli še mulčki nagajat…fantje. Urgh sovražim otroke, ampak adijo pamet, kamorkoli grem se froci lepijo name. Bolj ko jih sovražim bolj se lepijo name…pa naj bo to sredi trgovine ali pa takole. Groza.
In potem so mi ukradli še ženina. Jaz nisem vedla, da moram pazit nanj. Nisem vedla, da je taka tradicija. In pridem nazaj in mi rečejo, da sem zgubila ženina. Jaz samo kaj?! Nič mi ni bilo jasno. In ga grem iskat in sem ga našla zunaj in Polona (ta druga sestrična) mi ga je ukradla. In smo se skor spričkale zunaj, ful sem bila že na koncu z živci, samo domov sem hotela, se zavit v deko in se zjokat. In mi reče, da če ga hočem nazaj, da moram it nekaj zapet. Ma sem si mislila, ma kaj že spet?! Kaj bi radi oglušeli? Po moje mi je Polona ful zamerila, ker smo se res skor spričkale, ful sem bila jezna. Pa po moje je bila malo ljubosumna, ker je Simon rekel meni. če bi bila priča in ne njej. Ma boli me, lej.
Ampak sem šla…band je bil prijazen so mi pomagal zbrat pesem, ne boš ti meni zizikev majal…sem si misla, dej kam naj še zbežim? Meni ni panika nastopat pred folkom, pet, delat norca iz sebe, ni mi problem, problem mi je bil v tistih prejšnjih 4 stvareh s katerimi so me nevedoč spravili v slabo voljo in na rob joka. In začenem pet in se mi začne snemalc smejat. In mu rečem, ma dej dej nehi, dej. Ma v hecu in se mi začen še bolj smejat. Grrr. Ampak sem zapela, dobila nazaj ženina in sva zaplesala. Prvič, da sem plesala z njim. Vedno ko sva bila mejčkena (4 leta je starejši od mene) sem ga na vsaki veselici prosila naj gre plesat z menoj in nikoli ni hotel. Ha, zdaj sem ga pa dobila.
In potem sem hotela samo še domov, tisti cmok je samo še rasel. Čevlji so me užulili, sem se šla kar hitro preobut. Ah, kaj čmo. Potem so prišli šrangarji, da so prinesli darilo. In mi reče un ta glavn: “Ma oštja.” in jaz njemu: “ma kaj bi rad fant?” In se je potem nekam skril, ma ne vem kam. Sej so bili kar simpatični.
In potem sem gledala mojedva. Oči&mami, kako sta razturala na plesišču. Samo onedva sta skoz plesala. In sem ju gledala in cmok je kar rastel in rastel. Kaj vse smo preživeli (ne bom šla v detajle) in da sta še kar skupaj po 25 letih, in da sta se tako razživela, in plesala…celo bend jima je posvetil pesem, ker sta tako vztrajna in ker se tako ujameta na plesišču. Hiiihhhii….sej je prou. Sem ju gledala skoraj s solznimi očmi.
In sem prišla do odločitve:
1. Moje dva sta skupaj 25 let in sta srečna, sta zaljubljena. Ni to tisto, ko si vajen biti z nekom ampak je ljubezen. Čeprav sta včasih kot pes in mačka, ampak je ljubezen. Nista poročena in vseeno sta bolj pokazala, da se imasta rada, kot drugi pari ki so bili tam pa so poročeni.
2. Če se bom kdaj ženila (kar kaže zelo slabo zdajle in po moje se ne bom nikoli tako ali tako) hočem, da je to nekdo ob katerem mi bo zastajal dih in da ne bom mogla držat rok stran od njega. Vem, da takšna ljubezen verjetno ne obstaja, ampak sanjam pa lahko o tem, a ne? In hočem, da pokaževa vsem, da ni treba, da je ples dunajski valček al whatever ampak da je ples strast, ki je prikrita z (ne)dovoljenimi gibi…in da poljubi lahko trajajo več kot 5 sekund, pa nikomur ni treba dihat. Sem gledala Simona in njegovo…upam, da sta skrivala strast samo zato, ker je bilo toliko ljudi okrog njiju in ker sta bila živčna. Upam, da sta v privat situaciji malo bolj…sproščena.
3. Ne grem več na nobeno poroko sama. Ne morem več, da bi me na vsakem koraku spominjali, da sem sama. Ne morem več. Imam tudi jaz svoje meje. I just can’t. *smrk, smrk* Tudi jaz bi plesala s svojim, tudi jaz bi poljubljala svojega…ni me treba spominjat na to, da ne morem.
Samo pustite me na miru…prosim.
Slučajno prebral tvoj prispevek. Lepo si opisala svoje doživljanje.
Želje pa se bodo tako ali tako slej ko prej izpolnile.
ma ne vem kaj si delaš take probleme…jst sem bla tud slab mesec nazaj na poroki od sestrične…sama…pa sestrična je mlajš eno leto od mene, pa se je ženila…pa sploh nisem nikogar pogrešala poleg…jst ne vidm nč slabga v tem če je človek sam…sej pač nisi še našla tapravega…jst sem se sigurno zlo lepš počutila, kot pa če bi mela zraven enga, samo zato da bi ga mela zraven…glej, jst sem mela dva resna tipa, pa ko sem začutila, da to ni to, sem šla rajš stran…ker se mam sama bolj lepo…kaj te briga, kaj si mislijo drugi…a misliš, da če bi mala kakega zraven, da pol bi bla pa kar srečna….pa ne tko negativno razmišljat…vse pride ob svojem času…
….še manj pa upam 
aja, pa šopek sem ujela, pa to sam zato ker so druge punce za hrbtom držale roke…pa kaj zato…sej to je pa ja fora…pa da ne boš mislila, da zdej verjamem, da se bom naslednja poročila
petitjean - - - hvala, da si si vzel čas in prebral to mojo blodnjo…te spoštujem, da te ni pobralo nekje vmes :)zadnji stavek pa iz tvojih ust v božja ušesa
slikca - - - sem brala tvoj komentar in samo tisto….oh shit ne se jezit name *se skrije v kot*
ma sej vem, da si delam probleme, samo okej lej ti si imela dva fanta, jaz nobenega. In prou na živce mi je šlo že na koncu, da so me vseskozi opominjali, da nimam nikogar. Samo to….sej vem, da sem si zakomplicirala vse ampak, shit ej, bedno mi je bilo. Jaz sem ful pogrešala nekoga ob sebi, fulll, ampak okej, ker sem pač to kar sem sem si hitro našla družbo, ampak vseeno…po moje bi bila srečna, če bi imela nekoga zraven…samo tako, da bi se magari delala norce iz drugih, whatever…a veš?!
ja ja in potem bom slišala, kako si se poročila…aha aha zarečenega kruha se največ poje…to pa vem iz lastnih izkušenj
spelca, res se ne sekirat, živlene je prekratko, a bi predolgo točili solze.
za naslednjo poroko pa: vzemi s seboj kakšnega prijatelja/znanca
Špelcaaaa, kaj to slišim od tebe?
Da vidimo, koliko se (ne)bom zmotila. 
Kaj nimaš nobenega? Tolko prijateljev kot imaš…. samo ta pravi ni še skočil vn. Bo. Saj sem ti že povedala. Opisala in vse.
Boš že videla, zarečen kruh boš jedla.
p. s.: Prej sem te klicala. Pokliči kaj, če boš na volji za govort. Jaz sem na Štajerskem.
bonboniera… sej zdaj sem že v redu. Samo res mi je dojadilo, a veš? Kar naenkrat se je vse zgrnilo name in je bilo preveč. Sej v bistvu se zaradi tega niti ne sekiram veliko, samo dojadi mi, ko mi familija skoz govori kje imam koga, kdaj bom koga pripeljala domov, nekateri gredo že celo tako daleč, da pričakujejo že otroke. Ma res mi je dojadilo. Ampak jokala pa nisem…si ne zaslužijo mojih solz. Jih čuvam za kaj bolj ‘žalostnega’
Sej bi tudi na to poroko koga vzela samo kaj ko vsi ali delajo ali so pa presramežljivi
cimra2…Jah take se meni dogajajo veš…sej me poznaš, sej veš, da nisem tako črnogleda
Jah prijateljev…gotta love them
Bomo videli koliko si se ti zmotila…bomo videli, škoda da nismo šle kaj stavit
p.s. se opravičujem, imam ful dela in te bom probala ju3 poklicat…drugač pa kaj boš govorila z menoj če si pa tam kjer moraš biti
Odgovarjam na mejl.
vem kako so lahko sorodniki zoprni s tem “poroka-otroci” sranjem.
ful mi je všeč to, da tvojedva nista poročena
pa to mi je všeč pri tebi, da če se že boš kdaj poročila, da hočeš, da je to nekdo, ki t bo neznansko privlačil itd.. prav je, da imaš neka merila in prav je, da nimaš nekoga samo zato, da ga imaš! (tako, kot dela večina)
Ma prou zamorijo situacijo, groza…me veseli, da nisem edina v tem
Hvala…ja nista poročena, sta skupaj letos bo 25 let, imela sta me, ko sta bila stara 22 in 23 let, tako, da…je super…ma sta kot otroka veš…:)
To pa sigurno…imam neka merila, ne bom se zdej poročila like takoj ko bom srečala nekoga, sej po 4 mesecih pa res ne moreš vedit ali je to to ali ne. Enostavno ne gre to tako. Lahko čutiš, verjetno lahko, ampak sej ni treba se sedaj pa takoj poročit. Sej sta lahko skupaj 5, 6 let in testirata zvezo.
O.K. samo da ne bo to prišlo vn tako, kot da želim da sem v neki zvezi, kjer me on kontrolira in tako…to pa SPLOH NE 
Morda se slepim, morda živim v sanjah, ampak resnično mislim, da če je on ta pravi, da veš, ko ne moreš dihat, če ga ni zraven, da ne moreš imet rok stran od njega…morda se slepim, ne morem pomagat…..res ne bi mogla biti z nekom samo, da sem z nekom…potem bi lahko imela najmanj 3 fante že…ampak to ni bilo to, mi je prou žal. Sem raje sama, kot pa da trpim v zvezi, kjer lahko diham, če njega ni zraven.
Yeah, I’m weird
hm, ne moreš dihat, ta občutek je itak samo na začetku. in običajno je tako, da ko najdeš takega, se ne izide, oz. vsaj pri meni je tako, da se nič ne izcimi pol
ahja, jaz sem pa v to že malo nehala verjet, ampak jaz imam tako obdobje, da rabim vsaj 2 leti, da spoznam človeka, potem pa lahko šele zaupam itd… isto čudna, ja 
Meni se kakšni svežeporočenčki kar smilijo, kako malo verjetno je, da bodo po petindvajsetih letih še zaljubljeni in radoživo objeto plesali.
Vseeno ti želim, da boš našla nekoga in ponovila zgodbo svojih staršev. Če drugega ne, boš vsaj vedela kaj iskati. Nikar ti naj ne bo hudo dokler si sama, bolje tako, kot da si kar z nekom…
Ni pa, da bi se človek prepogosto izpostavljal takim priložnostim, kjer samota zaboli.
Bolje je poiskati take, kjer se je lahko znebiš.
bonboniera….kaj res samo na začetku? Are you sure? Poznam kar nekaj ljudi, ki so skupaj že kar nekaj let in še zdaj mi pravijo, da ne morejo dihat ko niso skupaj, tako, da kar verjamem, da je lahko tako.
Se mi zdi, da bomo obe našli nekoga, da bo pravi za najino čudaštvo 
Bogi fant, bogi, bogi, bogi 
Človeka spoznavaš lahko 100 let pa ga nikoli ne boš spoznal, se mi zdi
nevenka…..
:) jaz tudi tako mislim, in še posebej ker sem njiju gledala in sem samo molila, da je bilo tako, ker sta bila sramežljiva in tako…ampak shit ej se mi zdi, da če nekoga ljubiš, like res ljubiš, da te ni sram delat nič. Že mene ko imam kakšnega frenda zraven in ga imam rada, se objemavamo in plešemo in tako. 
Sej je res, sej mi je kul biti sama, res niočem biti kar z enim k je kar nekaj in sem z njim kar tako, samo, da sem. Ma kaj bom imela jaz od tega? Prou nič, a ne?
hvala ker si se ustavila tu na blogu in komentirala mojo blodnjo 
Ja jaz tudi upam, da bom našla tako ljubezen kot jo imata mojedva. Res je bila posuta s težkimi preizkušnjami ampak tako kot je sedaj, je pa res super. Ciljam na to
Zadnje dva stavka, pa res upam, da bom lahko uresničila, ker tole je pa že višek
Špelca,
kdaj bo nov blog?
Poroka …
en kup ritualov, klišejev, pričakovanj in problemov, ki označijo t.i. najbolj pomemben dan v življenju dveh ljubečih se … oba pa trpita 100 na uro, da ja ne bi šlo kaj narobe.
Ne maram velikih porok, niti milion tisoč gostov, ki bi jih videl na poroki prvič po dolgem, pa verjetno tudi zadnjič za kar nekaj časa. Še najmanj pa vseh pričakovanj, obrekovanj, modernih smernic, ki narekujejo, kako moraš / ne smeš delati virtualno vse, na kar nisi nikoli niti pomislil, da sploh delaš.
To bi moral biti resnično intimni trenutek z res NAJožjo družino in najtesnejšimi prijatelji. Less is more. Besides, saj resnično ne rabiš toliko daril!
Kar se pa boljše polovice tiče, si ne beli glave. Kot si sama že rekla, nekaj na silo ni zares opcija, kakor se danes (bolj zaradi statusnega položaja kot kaj drugega) v družbi rado počne.
It’ll happen.
Balašević pravi … parada pijanstva i kiča.
Jaz upam, da sem tujih porok rešena za vse večne čase. Predvsem pa, hvala bogu, je strašno malo verjetno, da mene še kdaj doleti….Navduši me lahko samo še Superman.
fittipaldi….tako je, točno tako. Nikakor mi ni šlo v glavo kako za božjo voljo se folk spremeni za poroko. Jaz vem, da se nisem nič pretvarjala, to vem, ker se poznam. In nikakor nisem razumela teh prepovedi in to…npr. za prvi ples sta mladoporočenca plesala vse do koraka natančno tako kot jima je naročil učitelj plesa. Nobenega čustva nisem videla razen napor, da se ja ne bi zmotila. Ma dej no, kje je tu strast? Kaj sta jo pohodila al kaj? Pesem je bila ful lepa, sorry ne spomnem se naslova in jaz sem ves čas premišljevala, da jaz bi na to pesem rekla fudge off in bi se prijela mojega in bi plesala…samo objeta, brez korakov, poljub sem in tja in naj se je**** vsi tam. Ker plesat po nekih ustaljenih korakih je BEDNO. Zakaj bi se morala na MOJ kao največji dogodek v življenju klanjati vsem drugim…zakaj ne bi smela imeti poroke po mojih in od mojega fanta ‘načelih’? Ja bova že skombinirala nekaj da nama bo obema všeč. Ja in tudi strinjam se, da mora poroka potekati v najožji družini, samo shit ej če je pa familija tako velika, in jaz hočem zraven še svoje frende. Za pogum
Hočem nekoga, ki me bo spodnesel s tal. Samo to in to bo to 
Ja nekaj na silo res nočem, prou raje sem sama kot pa da bi bila z nekom samo zato ker tako mora biti. Sej ni panike biti samski, sej je luštno po eni strani, ampak pri 23 letih pa začneš že malo premišljevati kaj za božjo voljo je narobe s teboj
Nick…..
:) 
pijanstvo je bilo ja *se odkašlja* ampak kiča pa ni bilo *weird* 
Nevenka……nikoli ne reci za vse večne čase, ker le-ti lahko trajajo samo do drugega leta. Ajoj, samo Superman? Grrrr, kaj je res tako slabo? Shit, ne me strašit, pupa. Jaz bom pa kar tiho glede kdo lahko mene navduši *se nasmeji in se skoraj zadavi*